Bongo – blog

Zima je mrtev čas in dnevi, ki se začnejo ob 8ih zjutraj in končajo že tam okoli četrte so prav grozni. Nekako ni kaj za početi. Poleg tega je pozimi načeloma zelo malo sonca in verjamem, da ljudje nagnjeni h depresiji lahko trpijo še bolj kot jaz.
Edina resna alternativa pozimi so dvoranski športi, badminton recimo, ampak to ne gre vsak dan bolj enkrat na teden za eno uro.

Po drugi strani pa zima prinaša najlepše dneve, ko se zbere družba in odpravi na celodnevni izlet na kakšno uredu smučišče. Tak dan zna biti nekaj najlepšega zame, saj vsebuje vse komponente, ki jih za aktivno preživljanje prostega časa potrebujem. Druženje, šport v naravi, adrenalin, posedanje ob pivu v zavetrju terase, ko se sonce ravno prav ogreje…
Smučarija je ob vseh dobrih straneh kar precej drag špas, pa vendar obstaja nekaj trikov s katerimi se da mal pošparat.
Najprej so tukaj dopoldanske karte, ki so nezanemarljivo cenejše in za amaterske smučarje bordarje popolnoma dovolj, če si dovolj zgodaj na smučišču se v 4ih urah kolikor traja karta lahko dobro zmatraš.

Po novem se začenjajo tudi pri nas urne karte, kar je za zaspance dobra izbira in se glede na sposobnost lahko odločiš za 2,3,4 ali 5 ur. Res pa je da so razlike na naših smučiščih in s tem prihranki manjši kot v nekaterih okoliških italjanskih ali avstijskih, kjer imajo tudi proge bolj optimalne tako da se tam več navoziš.
Ena bolj pomembnih spletnih strani za ljubitelje avstrijskih in italjanskih smučišč je www.skipastravel.si, kjer se da kupiti zelo ugodne karte na določene datume za določena smučišča. Če se uspeš prilagodit datumom in če imaš poln avto je to najbolj ugodna varjanta, da od dneva iztržiš maksimalno.

S prihodom novih tehnologij smučanja in tudi bordanja ko je najbolj pomembna vožnja po robniku in iskanju idealne krivulje iz enega boka na drugega je tudi zahteva po terenih drugačna. Ni več dobra prehuda strmina niti pre-položni ali nagnjeni tereni, saj s tem ni mogoče maksimalno uživati, pomemben je izbor smučišča, ki ponuja lepe proge.
Moj prvi izbor je še vedno Katchberg.

Misel, ki se mi je utrnila ob doživetem trenutku.
Zakaj ni dobro speljati v križišče takoj ko se prižge zelena? Ker si lahko s tem prihraniš nesrečo zaradi nekega norca, ki pelje v rdečo z veliko hitrostjo! To je Ljubljana, kjer policisti ustavljajo samo pešce in kolesarje na napačni strani pločnika ali pa talajo listke za napačno parkiranje vsevprek.

Prvi dan smo se spoznavali najprej z nasim stanovanjem, potem z bliznjo okolico ampak ne prav dolgo, saj je bilo treba it izkoristit dan. Vsi smo se odlocili za komplet kart, ki vkljucuje London Dungeon, London Eye in Madame Tussauds. Edina stvar, ki je na uro je London Dungeon zato smo najprej sli gledat to njihov podzemlje. Vse skupaj je verjetno veliko bolj primerno za srednjesolsko obdobje kot za odrasle ampak se trudijo in poskusajo bit cimbolj zanimivi in avtenticni. Peljejo te namrec po temacnih hodnikih in sobanah v stilu iz srednjega veka, tam okoli leta 1666 in v vsaki sobi je nek drug igralec, ki ima neko svojo zgodbo. Vmes vkljucujejo tudi gledalce in poskusajo demonstrirat razne nacine mucenja. Mene je ena samooklicana kirurginja postavila na en stol, kjer mi je zvrtala v glavo in vzela vzorec mozganov, potem pa mi je se odsekala roko pri zapestju… Zanimiv in po svoje zabavn.
V eni drugi sobi je bil sodnik, ki je dajal obsodbe za razlicne zlocine.
Najbolj zanimivo je bilo na koncu, ko smo sli na obesanje in tam te v trenutku presenecenja in strahu slikajo, tak da nastanejo zanimive slike, ki jih potem seveda lahko kupis za en lep kes.. mi smo tud vzel slike, ker smo si zdel zanimivi.
Takoj zatem smo se odpravili na London Eye, vmes se na en fish & cips potem pa na kolo. Zadeva je sice cist kul, sam spet nec tolk strasnga. Se najbolj je zanimiv 4D kino, ki ti ga pogazejo na koncu, kjer lahko letis preko londona v vseh letnih casih in ob razlicnih dogodkih v mestu… No potem sva bla pa z Mesarjem ze tolk zejna da je bl treba poiskat en pub…
Ni tolk cajta da bi se prav razpisal, zato bom spet koncal in popisem se obisk Portobello Road marketa in drugih dogodkov, ko se vrnemo iz mesta. Mogoc.

Portobello Road market se dogaja samo ob sobotah in je ocitno ena glavnih turisticnih atrakcij na west-endu ta dan, sej so ocitno vsi tam. V začetku me je kar malo motilo ker je bila taka gužva, sam potem si pač prilagodiš tempo in kar gre. Fino je to, da ni market sam starinarnica, ampak da ponuja tudi druge vrste zabavo. Predvsem mislim na razne bende, ki si vzamejo nek svoj teritori in potem s svojo avtorsko muziko (tako sem preceni sam, tudi na podlagi tega ker prodajajo CD-je)  na svojevrsten način prezentirajo neko obdobje. Predvsem je pa fina popestritev na tržnici, ker se ta muzika sliši kar daleč naokoli in je fajn spremljava ob brskanju po štantih.
Sicer nisva šla tja z nekim namenom, da bova kupovala, ampak bolj s tem da mal pobrskava, da nardim kakšno fotko in spijeva kakšno kavo ob poti. Ter seveda opazuješ ljudi, to je zelo fina zabava. Vseen je par drobnarij končalo v torbici, predvsem zato ker so bili taki unikati, da težko dobiš drugje.
Prav na koncu tržnice živi Kim, tip od Hong in tam smo se ta dan dobili in po kratkem spoznavanju šli na kosilo. Bilo je zelo prijetno, saj je Kim zelo zgovoren in zabaven za družbo, tak da nam je par urc minil kot bi mignil. Preostanek dneva sva porabila za obisk trgovin, kar je v Londonu mala malca, saj je center pravi raj za šoping. Na Oxford street je menda  od pred kratkim nova trgovina za cunje Primark, kjer je vse zares ugodno, oziroma prav poceni. Cunje sicer niso neke vrhunske, bolj v stilu H&M, ampak to zmerom tudi ni pomembno, je pa zato notr taka gužva da se ti zmeša. Midva sva verjetno naletela še na zelo slab trenutek, saj je ob sobotah popoldne verjetno še najslabše. vrste so bile take, da sva kar obupala. Itak sva pa imela namen naslednji da resnicno v pravi šoping, s tem da vzemeva že zjutraj ruzak, da nebo treba vsega po vrečkah nosit.
Pod večer smo se dobili še z Mesarjem in Matejo, ter šli na par pirov, potem je pa zmagala zmatranost in smo jo pičil kar v stanovanje in kar hitro pospali. Nekako nam še ni uspelo it ven žurat.

Naslednji dan v nedeljo, se je Mesar že zjutraj na hitro pobral na svoj frizerski sejem, mi trije smo pa bolj na easy odšli našim planom nasproti. Torej najprej flower market, potem pa še brick lane market. Vse skupaj je bilo bolj švoh, saj je bil flower market zelo majhen in neč posebnga, razen enega benda, ki je popestril tiste rože zložene po ulici. Itak ne moreš neč kup, vse kar smo opazl je to, da so ble cene res ugodne. Brick lane, je bil pa eden od tistih bolj čip marketov, tud roba je bla bel švoh, razen parih svetlih izjem vmes, kjer bi se dalo tud kaj zaprav, sam smo bli bolj čudno razpoloženi, nekak ni stekla prava energija med nami. Boljš je bo popoldne, ko smo šli najprej v šping na Oxford street in se večino časa zadržali v Next-u in v sosednjem Gap-u, dokler ni poklical Mesar da je fertik in smo šli v Madame Tussauds, ker smo imeli rezervirane karte. Sicer so bile lutke zelo luštne in smo se fino zabaval, sam smo pogrešali omarice, kamor bi odložili naš plen, ki smo ga nabrali po trgovinah.
Sledil je še obisk pri Hong in njenih sestrah, ki so pripravljale restavracijo za otvoritev. Prav luštne so.

Tolk za ta obisk Londona, ki je bil spet prekratek, kot že vsa potovanja v zadnjem času. Imela sva samo še eno dirko do letališča, ker je bil vlak Stansted Express zelo neexpresen, saj je ustavil na 15 postajah in namesto pol ure vozil 50 min, tak da so nama ostale le 3 min od takrat ko je vlak pripeljal do takrat ko se bodo zaprla vrata za boarding…

Bil je cetrtek popoldne, ko sva se iz letalisca v Celovcu podala na podaljsan vikend v London. Vse skupaj poteka dokaj gladko, in ko smo se v Pizza Hut srecal s najino Hong se je vse skupaj sele zacelo. Hong nasmejana in zgovorna kot zmerom naj je na hitrco popeljala s svojim Minijem skozi svoje lokalno okolje in nama mal razlozila kje je kaj itd, potem ko smo zapeljali na njeno dvorisce sva pa samo zijala. Hisa v kateri ima stasnovanje je res impresivna. V bistvu je ena stara sola predelana v stanovanja, od zunaj bi jo pa skoraj lahko zamenjal za cerkev, saj ima tudi nekaksen turm. Sicer bel majhen, sam tolk da bolj tako zgleda. Hisa je narejena v starem angleskem slogu, ki se mu rece nevemkako, sam se bom pozanimal pri Hong.

Samo stanovanje je kar veliko v bistvu je pa tako da vstopis v predprostor, naravnost je velika kuhinja, na levo stran stopis v ogromno dnavno sobo, ki je opremljena minimalisticno in simpaticno, en velik kotni kavc nudi udobje tudi vecjemu stevilu ljudi, potem je na drugi strani mala omarica za TV na njem pa stoji najvecji mozni Philipsov LCD, ki je sicer v tako veliki sobi potreben. Na zadnjem delu sobe pa vodijo stopnice v spodnje prostore, kjer je kopalnica, ena soba za otroke ali goste, potem en kabinet ter spanica. Ze na stopnicah in v vseh prostorih spodaj je po tleh mehak tepih, da ti ze takoj da obcutek topline in intime. V glavnem nama je Hong na hitrco pokazala vse nujno za udobno bivanje, malo smo se poklepetali in je ze odsla, kot bi bila ona na obisku in ne midva.

Naslednje jutro, ki sva ga podaljsala s polezavanjem sta prisla se Mesar in Mateja in ko sva opravila svoj del vodenja po stanovanju smo se a hitro zedinili in jo mahnili v mesto raziskovat zanimivosti. O tem pa vec kasneje, zdej morva it ven nabirat dogodivscine…

Reality me je letos zadela na zelo mehak način. Prvi dan sem se utrujen in razštelan vrnil na svoje delovno mesto v pričakovanju nekih brezveznih problemov in pogovorih, kaj se je zgodilo med tem. Meni in v firmi…
Ampak ne. Tokrat so se šefi spravili na dopust ravno v tem času, ko sem jaz prišel nazaj. Uh, to je pa super si rečem in možgane takoj pošljem še malo na pašo. Vzel sem si par dni, da sem se sestavil in proti koncu tedna uspel narediti par zelo produktivnih stvari, ki se jih prej tuhtal kar nekaj časa.
Posledica praznenja glave na dopustu pomeni, da lahko noter vstopijo sveže stvari in da so pod večjo kontrolo, saj je zbranost na višjem nivoju.
Torej sem imel še čas da uredim vse slike, da se posvetim podopustniškemu urejanju spominov, kar je letošnji že tako zelo lep dopust obarvalo s posebno toplo barvo in ga poslalo v najlepši konec možganov za hranjenje spominov.

Tokrat potujeva podnevi, kar pomeni, da je bilo treba zgodaj vstat. Ponavad mi gre to bolj slabo, tokrat pa nisem ime vecjih tezav z vstajanjem. V bistvu sva se oba zbudila ze pred budilko, pa ceprav je bila nastavljena na 4:30. Zaenkrat vse poteka gladko, prevoz na letalisce je bil tocen, avion za Abu Dabi tud kak bo pa z nasledjim bomo pa vidl. Zanimiv se mi zdi edin to, da imava na poti nazaj full dast cajta in se nama nikamor ne mudi, kot je blo to recimo v nasprotni smeri, ko sva vse lovila za rep. Po svoje imam raje lovljenje za rep, kot pa ure sedenja na letaliscih. Se dobro, da imam s seboj windstoper, ki ga na celem potovanju uporabljam samo za bivanje v letaliskih postorih, kjer je prav mrzlo. Se posebej, ce moras kako uro sedet v totalno naklimaiziranih prostorih se lahk fajn prezebes.

Evo, tak je blo tokrat, vsi ki stebrali to dogajanje lahko v naslednjih dneh pricakujete se slike, ker se mi jih enostavno ni dalo rihtat vmes, ker ti to vzame cist prevec dragocenega casa, ki ga je bilo treba iskoristit. Azija ponuja toliko zanimivih stvari, ki so tudi financno dosegljive za backpackerski zep, da sva imela v treh tednih samo tri dni, ko sva zjutraj lahko polezala tja  do devete ure. Po svoje je  to tud fajn. No, men je blo, sam ce bi pa to edn vnaprej povedal, bi se mi pa verjetn zdel mal manj zanimiv.

Najprej, Bangkok nama je full vsec. Je eno tistih mest, ki so cool. Mogoc je res mal prevec onesnazen zrak tud reka ni glih cista, sam drugace je pa mesto kar cisto. Se trudijo.
Prehodila in prevozila sva se cez velik del mesta. Najbolj kul je da gres najprej z recnim ‘avtobusom’ v China town, se mal sprehodis, potem pa vzames enga norga tuk-tukarja da oddirka nazaj na Khaosan Road, kjer je itak totalna zurka. En hud mix trznice, barov, premikajocih fast foodov in se cesa.
Najprej sva seveda poiskala hotel in nasla zelo lepo sobo z balkonom na glavno ulico (idealen prostor za zadnje vecerno pivo), TV, A/C in full dobro postlo za 17 eur/noc. Za tukajsnje razmere se zdalec ne poceni, sam nama cist ustreza. Je mirno in je busy. Tocn to kar hocva.
Prvo popolden sva se sam mal sprehajala in cekirala kolk so cene za stvari ki naj zanimajo. Vcer sva sla pa najprej v Nana podrocje, kjer so kao trznice, potem v Pratunam center, kjer je cist njbolj pocen kar je mozn, sam tud kvaliteta ni cist ista kot drugje. Najboljs od vsega je pa Night bazar, ki se odpre okol petih in je odprt do polnoci. Okol sestih se tukaj tud stemni, tak da je mal drgac kot pr nas. To je zame tud mal motece, ker so dnevi full kratki, ce ne vstajas dovolj zgodaj.

Bangkok Night bazar je res fantasticen. Tam dobis VSE. Pa se en velik oder je postavljen, okol prstora v sredini, kjer so mize pa se toci pijaca in pece hrana. Najprej seveda na trznice, ki so oblozene z vsem zivim in mrtvim moznim, z unikatnimi trgovinicami in z dokaj kvalitetno robo. Itak da sva full zapravla saj je kljub temu, da ni najcenej trznica, se vedno zelo poceni. In ce se vmes mal zaves po kaksni ceni kupujes isto robo doma, potem itak ni pravih zavor. Problem nastane, ker je zadeva full velika in enostavno ne mores vsega prehodit… Po parih urcah tavanja med stojnicami, sva se enostvano usedla na glavni prostor na eno pivo. Tam se potem sprehajajo hostese oblecene v mini oblekcah in vsaka ima kot nekaksen dres pivovarne, ki jo promovira. Nekak se nama zdi da je najbolj agresiven Heniken, ki je mogoc celo kupil Singapurski Tiger, saj je hostesa v Heinikenu ponujala Tigerja kot same-same company… Ne manjka pa tud drugih evropejskih pirovskih znamk.

Spet tuk tuk in nazaj domov.
Se zadnji dan tukaj sva se odpravila na Chatuchak – weekend market, ki je od vseh se najvecji. Dobi se prav poseben zemljevid sam za ta market. Mene je prav zmatral po parih urah, itak sva pa vsega imela ze polno rit in glavo in sva se pocas odpravla domov pod tus in h sosed na masazo. Na konc so naj enostavn mogl mal spravt h seb, saj sva bla ze cist paf od bluzenja po mestu. Na dan sva povprecno prehodila vec kot 15 km. (more…)

Transvestiti so v Puttayi verjetno posebna zgodba. Najprej jih niti ne opazis, potem pa nekdo postane bolj ociten in zacnes bolj pozorno opazovat puncke v visokih petkah in mini krilcah. Potem ko zacnes opazovat tudi vidis da jih je zelo veliko in da so dejansko veliko bolj nesprosceni v svojem telesu, kot taprave puncke. Nisem prav ekspert za to podrocje, ampak za tiste, ki jih to zanima zna bit zelo zabavno, saj se tukaj ni treba nec kej velik skrivat.

Evo, pa pride na vsrsto se Bangkok. Glih tolk cajta sem v tem mestu, da mi je totalno vsec. Imava cudovito sobico za zelo zmerno ceno (17eur) z vsem udobjem, ki je potrebno. O Bangkoku se bom se razpisal, zaenkrat sam tolk, da mi je zelo vsec.